Medžunarodna organizacija za standardizaciju (ISO) v Genevě zajmaje se naznačanjem medžunarodnyh standardov v mnogyh oblastjah, medžu drugymi v oblasti jezykov. Vse jezyčne kody nahodet se v standardu ISO 639, glavno vpodstandardu ISO 639-3, ktorogo cělj jest «naznačenje tribukvovyh identifikatorov vsim znanym ljudskym jezykam». Registrovanjem ovyh jezykov zajmaje se organizacija SIL International. Nyně (2018) spis kodov ISO 639-3 sodrživaje 8161 jezykov, vključajuči 21 umětnyh jezykov.1 Prirodnym kako i umětnym jezykam posědanje koda ISO 639 jest neobhodimo v mnogyh oblastjah: do bibliografičnyh cěljev, v kompjuterizovanyh sistemah i dlja prědstavjenja jezyčnyh verzij internetnyh stranic. Jedin priměr jest Vikipedija: bez koda ISO 639-3 nemaje ni možnosti tvorjenja enciklopedije v danom jezyku ni možnosti prěvodženja softvera. Kod ISO znači prosto, že jezyk je poznavany. Bez njego jezyk abo ne imaje značenje, abo oficialno ne jest jezyk. Zato godilo by se vgleděti se v te umětne jezyky, ktore nyně imajut kod, v sposob kako one byli vključene, a takože v kriterije do priznanja takogo koda. Umětne jezyky v ISO 639-3 Najprvo pogledajmo na te 21 umětnyh jezykov, ktore nyně imajut kod ISO 639-3, v alfabetičnom redu: Afrihili [afh], Blissymbols [zbl], Brithenig [bzt], Dutton World Speedwords [dws], Esperanto [epo], Ido [ido], Interglossa [igs], Interlingua [ina], Interlingue [ine], klingonsky [tlh], Kotava [avk], Láadan [ldn], Lingua Franca Nova [lfn], Lojban [jbo], Neo [neu], Novial [nov], Quenya [qya], Romanova [rmv], Sindarin [sjn], talossky [tzl], Volapük [vol]. Srěd njih: 1 http://www-01.sil.org/iso639-3/download.asp 52 SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1 • 14 sut medžunarodne pomočne jezyky, 6 sut artistične jezyky, a 1 jest tako zvany konceptualny jezyk; • 2 sut iz 19-ogo stolětja, 3 iz lět 1900-1919, 3 iz lět 1920-1939, 3 iz lět 1940- 1959, 3 iz lět 1960-1979, 7 iz lět 1980-1999. • 9 sut «evroklony» (medžunarodne jezyky na zapadnoevropejskoj osnově), 3 sut aposteriorične jezyky inogo roda, 8 sut apriorične ili měšane jezyky, 1 jest pazigrafija; • 8 sut ili byli upotrěbjane dlja komunikacije od minimalno 50 ljudij, 4 od menšej grupy, a 8 pravdopodobno nikogda ne byli upotrěbjane do kakojkoli komunikacije (1: bez danyh); • 9imajutjednuilivečeknignatiskanyhvdanymjezyku,ješče2imajutobširne materialy na sěti, a 9 prividno ne imajut značny sbor tekstov (1: bez danyh); • 13 sut prilično dovršene (kompletna gramatika, slovnik natoliko veliky, že bez problemov možno jest pisati dolžejše teksty), 8 sut nedovršene. Proces vključenja Kto sravnjaje povyše jezyky uvidi, že jest zaisto malo, čto je sjedinjaje – ni cělj stvorjenja, ni realno koristanje od ljudij, ni kolikost napisanoj literatury, ni god produkcije. Izdavaje se, že jediny obči činitelj jest to, že vse sut umětne. Interesno zatom jest pytanje, kakoju dragoju ove jezyky dostali se na spis ISO 639-3. Prvy izvor nesumněnno byl spisok jezykov, ktore uže raněje posědali kod ISO 639-2: Afrihili [afh], Esperanto [epo], Ido [ido], Interlingue [ile], Interlingua [ina], klingonsky [tlh], Lojban [jbo] i Volapük [vol]. Vse te osm jezykov našli se na prvy spis ISO 639-3, ktory byl utvrdženy v fevruarju 2007 g. Drugy izvor byl Ethnologue v padu prirodnyh jezykov, a spisok Linguist List v padu umětnyh i historičnyh jezykov.1 Ov spisok byl dost slučajno sostavjeny sbor, ktory povstal glavno na osnově osobnogo znanja členov toj grupy. Na njim byli 23 umětnyh jezykov, vključajuči vse povyše kromě Afrihili i Interlingue.2 Iz 17 ostalyh jezykov SIL prějel 10: Brithenig [bzt], Dutton World Speedwords [dws], Europanto [eur], Interglossa [igs], Láadan [ldn], Novial [nov], Occidental [occ], Quenya [qya], Romanova [rmv], Sindarin [sjn].3 Na prvom spisu ISO 639-3 iz 2007 g. zatom nahodili se 18 umětnyh jezykov. 1 https://www.loc.gov/standards/iso639-2/faq.html#4 2 http://web.archive.org/web/20070804161454/http://linguistlist.org/forms/langs/get- familyid.cfm?CFTREEITEMKEY=AE 3 Iz spiska Linguist List ne dostalo se sedm jezykov: Delason [dea], Glosa [gls], Jakelimotu [jkl], Linga [lnq], Orcish [orq], Ceqli [cql] i Tceqli [tcj] (te dva poslědnje byli dvě nazvy jednogo jezyka). SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1 53

Pozdnějše izměny v spisu provodi se posrědstvom formalnogo podanja k Registracijnomu Avtoritetu (R.A.), t.zv. change request. Takoju dragoju dva importovane jezyky byli izčrknene: v 2007 g. Occidental [occ], ktory byl duplikat jezyka Interlingue [ile], a v 2009 g. Europanto [eur], ktory okazal se žartom. V tečenju slědujučih lět pet novyh jezykov byli dodane: Blissymbols [zbl] (2007), Kotava [avk] (2008), Lingua Franca Nova [lfn] (2008), Neo [neu] (2012) i talossky [tzl] (2013). Jednovrěmenno R.A. odklonil 19 prědloženj za dodanje inyh umětnyh jezykov. Kriterije ISO 639-3 «probuje dati najkompletnějši kako možno spis jezykov, vključno s živymi, izumrělymi, pradavnymi i umětnymi, večšego i menšego značenja, pisanyh i nepisanych.»1 To jest ambiciozny plan, ktory jednakože vpadu umětnyh jezykov privodi s soboju problem, ibo jest jedna značna razlika: čislo prirodnyh jezykov jest bolje ili menje stabilno, ale čislo umětnyh jezykov raste vse vrěme. Uže v 1990 godu prof. Aleksandr Duličenko čislil ok. 900, a v tečenju slědujučih dvadeseti lět to čislo bolje neželi udvojilo se, hvala Internetu. Samorazumno ne možno jest vključiti vse umětne jezyky, tym bolje, že nove bezprěryvno pojavjajut se, a potom izčezajut. Kromě togo, značna čest umětnyh jezykov sut same skice. Kake kriterije priměnjaje SIL, da by umětny jezyk kvalifikoval se do koda ISO 639-3? Stranica SIL podavaje dva kriterije: jezyk trěbuje a) iměti literaturu, i b) byti stvorjeny dlja ljudskoj komunikacije.2 Oba kriterije pričinjajut problemy. a. Kriterij literatury Toj kriterij može izdavati se dost jasny i prosty, ale tym ne menje trěba postaviti pytanje, čto točno jest «literatura»? Znači li to knigy napisane v danym jezyku, ili takože članky v časopisah, priměry tekstov podanyh v opisu jezyka, a daže pisma i ine rody bezposrědnjej komunikacije medžu ljudjami? Obimaje li on takože knigy i ine teksty o jezyku napisane v drugyh jezykah? Jest li razlika medžu natisknenymi materialami i materialami publikovanymi v Internetu? SIL ne podavaje konkretnu definiciju literatury i zato nikto ne znaje točno, kako trěba priměniti toj kriterij. Tym bolje, že iz vsih vključenyh umětnyh jezykov polovina ne imaje nikaku istinnu literaturu kromě několiko kratkyh tekstov. 1 https://www.iso.org/standard/39534.html 2 http://www-01.sil.org/iso639-3/types.asp#C 54 SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1

b. Kriterij ljudskoj komunikacije Vtory kriterij glasi, že jezyk povinen jest byti «stvorjeny dlja ljudskoj komunikacije». Ale znači li to, že jezyk byl prědloženy i aktivno propagovany s takym naměrom, ili stači li, že jezyk imaje potencial, da by služil komunikaciji medžu ljudjami? A na kakoj škalě? Razuměje se, že glavny cělj togo kriterija jest izključenje jezykov programovanja i pravdopodobno takože privatnyh jezykov «hobi». Ale mnoge jezyky hobi byli stvorjene, da by upotrěbjali je ljudi, napriměr kako tajny jezyk, v roljevoj igrě ili prosto v naději, že drugi ljubitelji konlangov načnut mu učiti se. Kromě togo, prěd 21-ym stolětjem jezyky hobi često byli prědstavjane kako medžunarodne jezyky, ibo bez někakogo uspravědlivjenja ne bylo možnosti publikovanja. Ješče važnějše jest to, že toj kriterij ničto ne govori o realnom koristanju v komunikaciji. Imajemo jezyky i stvorjene i koristane dlja komunikacije, napr. Esperanto i Volapük, ale sut sotky (može tyseče) jezykoprojektov stvorjenyh dlja togože sam cělja, ale nikogda ne upotrěbjenyh od nikogo kromě samyh avtorov. A trěba li nam različati medžu pomočnymi jezykami s občinoju 10–20 osob i jezykami upotrěbjanymi v grupě prijateljev? Tym bolje, že srěd koristnikov medžunarodnyh pomočnyh jezykov jest mnogo hobistov! Druga interesna kategorija sut jezyky, ktore nikogda ne byli iztvorjene dlja ljudskoj komunikacije, ale vse ravno sut upotrěbjane. Jedin priměr jest klingonsky jezyk: nikogda ne iměl služiti nikakoj medžuljudskoj komunikaciji (kromě dialogov medžu aktorami igrajučimi inoplanetjanov), ale tym ne menje Star Trek imaje fanatov, ktori načeli aktivno v njim komunikovati. Do nedavna klingonsky jezyk i Tolkienove jezyky Quenya i Sindarin byli jedine priměry, ktore vodili nezavisno žitje, ale odkogda pojavili se jezyky Na’vi i Dothraki, vse veče filmov i televizijnyh produkcij upotrěbjaje jezyky stvorjene od jezykoznavcev, čto veže se pravdopodobnostju, že čislo artističnyh jezykov s velikoju grupoju ljubiteljev naraste ravnoliko. Profesionalizacija pop-kulturnyh jezykov toči se bystro: sam David J. Peterson, ktory v lětah 2009-2011 stvoril jezyk Dothraki, v slědujučih lětah uspěl stvoriti jezyky dlja bolje neželi 10 inyh filmov i serialov. Družstvo za Jezykotvorjenje (LCS), založeno v 2007 g., nesumněnno uskorilo toj proces. Pytajmo se, pokoliko možno jest měriti značenje takogo jezyka čislom jegovyh ljubiteljev. Konec koncev baza fanatov govorečih tym jezykom jest něčto podobnogo do fanatov prěoděvajučih se na svojih obljubjenyh herojev, drugymi slovami: mimohodny efekt popularnosti danoj produkcije. Ako serial skonči se ili film izojde iz mody, baza govoriteljev može skončiti se ravno bystro. Očevidno, značenje takogo jezyka možno jest ocěniti doprva mnogo lět poslě vrha popularnosti danoj knigy ili danogo filma. Iz drugoj strany bylo by nespravědlivo, ako vse zavisělo by od togo, čto čini mala grupa najbolje fanatičnyh ljubiteljev. SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1 55

c. Kriterij unikalnosti Jest i tretji kriterij, ktory obvezyvaje ne samo umětnym, ale vsim jezykam, imenno, že jezyk imaje byti samostojny. Kogda imajemo dělo s samostojnym jezykom, a kogda s verzijeju drugogo jezyka? SIL piše, že «jezyky ne sut statične prědmety: jest vrěmenna, prostranna i socialna variacija». Dva srodne varianty obyčno uvažaje se za varianty togože samogo jezyka, ako govoritelji «imajut vrodženo razuměnje drugogo varianta (t.j. mogut razuměti na osnově znanja vlastnogo varianta bez potrěby naučenja se drugomu) na funkcionalnom uravnju. (...) Vsaky identifikator zatom prědstavjaje polnu škalu vsih govorjenyh ili pisanyh variantov togo jezyka, vključajuči kakukoli standardizovanu formu.»1 Smysl jest jasny: ne možno jest vključiti vsaky sociolekt, regiolekt, narěčje ili arhaična forma danogo jezyka. Ale kako to imaje izgledati v padu umětnyh jezykov? V interlingvistikě generalno prěvažaje drugy princip: 1 nazva jezyka + 1 avtor = 1 jezyk. Umětne jezyky ne imajut narěčja, jedino verzije i reformy. Ako prědložitelj odrěže se od občiny, tako prědloženje stane oddělny jezyk. Nemaje značenja, sut li dva projekty vzajemno razumlive, i vse ravno, jest li jedin projekt osnovany na drugom. Toj podhod poněkogda pričinjaje divne efekty. Napriměr, mimo togo, že Volapük poslě revizije Arie'a de Jonga značno odličaje se od prvonačelnoj verzije Schleyera, nikto by ne govoril, že jest drugy jezyk. Jednovrěmenno v padu Ido i inyh esperantidov avtomatično izhodi se iz založenja, že vsaky iz njih jest samostojny jezyk, mimo polnoj vzajemnoj razumlivosti. Jednakože vključenje Ido kako samostojny jezyk možno jest opravdati na osnově slědujučego uslovja: «Ako razumlivost medžu variantami stači, da by umožnila komunikaciju, bytje odděljenyh etnolingvističnyh identitetov može byti silny ukazatelj, že jednako trěba je držati za različne jezyky.»2 Hoti Ido povstalo kako ulučšenje Esperanto (daže nazva proizhodi iz Esperanto i znači «potomok») i poněkogda v esperantskoj literaturě odigryvaje rolju narěčja, voobče možno jest kazati, že prědstavjaje oddělny standard i imaje vlastnu občinu. Drugymi slovami, Ido odličaje se tako samo od Esperanto kako napr. srbsky od hrvatskogo. Teoretično možno jest podhoditi k toj kvestiji inako: tomu že spis obimaje i prirodne i umětne jezyky, kriterije povinne sut obvezyvati obom kategorijam, takože v oblasti narěčej. Kaky zatom byl by ekvivalent narěčja v padu umětnogo jezyka? Tu odgovor podavaje sam SIL: ako dva jezyky sut vzajemno razumlive i historično svezane, možno jest kazati, že sut izrazy jednoj jezyčnoj oblasti. Togda obraz izgledaje sovsěm inako: Ido, Neo, Romániço i druge esperantidy sut 1 http://www-01.sil.org/iso639-3/scope.asp 2 ibidem 56 SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1

alternativne standardy širšego jezyka Esperanto. Podobno imaje se situacija u naturalističnyh jezykov na romanskoj/latinskoj osnově: Latino sine flexione (Interlingua de Peano), Interlingue (Occidental), Mondial, Interlingua de IALA, Romanica i t.d. sut same verzije (ili etapy) širšego jezyka Interlingua. Dodatočne kriterije Poslědnji raz, kogda R.A. dodal novy umětny jezyk, byl v 2013 g. Od togo vrěmene R.A. odklonil vse novo prědložene umětne jezyky s slědujučim argumentom: «Rodina standardov ISO 639 nyně podleži procesu revizije. Čest togo procesa bude obimati prěgled kriterijev do priznanja kodov v raznyh oblastjah.»1 V 2017 godu nakonec pojavili se rezultaty ovoj revizije. Komisija, ktora zajela se kvestijeju, došla k izvodu, že trěba izključiti tajne jezyky, mladežne žargony, jezyky upotrěbjane na velmi ograničenoj oblasti i jezyky, ktore sut natoliko dinamične i nestabilne, že nemaje široko razprostranjenyh vzorov koristanja. Da by jezyk mogl byti vključeny, imaje byti «polny». Konkretno to znači, že jest: • koristanynamnogyhrazličnyhoblastjah, • koristanydljakomunikacijemedžuvsimipolamiivsimivozrastami, • natolikostabilny,žejestširokorazuměnypocělojoblastijezyka.2 O umětnyh jezykah ješče dodavaje se specifično: «Take jezyky povstavajut odnositeljno naglo i ne sut polne jezyky, kogda prvo pojavjajut se. (...) Jednakože to može izměniti se. Ako upotrěbjane sut od poslědovateljnyh pokoljenj, mogut voznikati kako polne jezyky, kogda načinajut izpolniti povyše kriterije.»3 Ove nove kriterije navodet nove pytanja. Umětne jezyky ne sut prědavane, ale učene.4 Čto zatom značet komunikacija medžu vsimi vozrastami i upotrěbjanje od poslědovateljnyh pokoljenj? Ako jezyk imaje byti upotrěbjany v kontaktu s dětjami i prědavany od roditeljev do jihnyh potomkov, togda iz vsih povyših jezykov kvalifikuje se samo Esperanto. To ne opravdalo by vključenje ostalyh jezykov, a čto bolje, to ne prigodilo by projektu, ktorogo cělj jest pokrytje vsih znanyh ljudskyh jezykov! Prědloženje Iz povyšego proiztěkaje, že postupanje SIL s umětnymi jezykami do časa byvalo, lagodno govoreči, po mačešemu, čto nesumněnno veže se s tym, že kriterije sut 1 Na priměr: http://www-01.sil.org/iso639-3/cr_files/PastComments/CR_Comments_2014- 055.pdf 2 http://www-01.sil.org/iso639-3/criteria_for_coded_languages.pdf 3 ibidem 4 Ida Stria, Inventing languages, inventing worlds. Towards a linguistic worldview for artificial languages. Wydział Neofilologii UAM w Poznaniu, 2016, str. 110. SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1 57

nejasne i neprisposobjene k specifikě umětnyh jezykov, ktoru izrazno težko jest sovladnuti. To privedlo ksituaciji, vktoroj nyněšnji spisok sodrživaje dost slučajny sbor 21 jezykov, iz ktoryh polovina nikakym sposobom ne izpolnjaje kriterije do vključenja, a jednovrěmenno vključenje drugyh jezykov jest skoro nemožno. Dobro jest, že v standardu ISO 639-3 jest město dlja umětnyh jezykov. Razuměje se, že ne možno jest dodati vse. Potrěbne sut zatom racionalne, praktične, jasne i stroge kriterije, jasnějše od tyh, ktore do časa ustanovila komisija. Da by bylo jasno, na osnově kakyh kriterijev jezyk može kvalifikovati se do koda ISO 639-3, prědlagaju četyri «tvrde» kriterije, ktore imajut prědnost, že sut měrime: dovršenost, literatura, občina i značimost. Dodatočno možno jest priměniti ješče dva «mekke» kriterije, ktore sut bolje abstraktne: samostojnost i stalost. a. Dovršenost Najbolje nasučny kriterij nesumněnno jest dovršenost jezyka, drugymi slovami: kompletnost. Ako jezyk (pisanjem, govorjenjem, svistanjem, gestami ili čimkoli) ne uměje prědati normalny tekst srědnjih razměrov bez potrěby obhodženja trudnyh slov ili tvorjenja novyh, ne možno jest nazvati go «istinnym» jezykom. Slovnik s 2000 slovami može stačiti do koristanja v knigě ili v filmu, može i dobro služiti kako ilustracija teorije ili eksperimenta, ale ne jest natoliko razrabotany, že tretja osoba može svobodno njim govoriti ili pisati na osnově dostupnyh materialov. Taky jezyk možno jest nazyvati «modelom» ili «miniaturoju». Da byhmo iměli dělo s dovršenym jezykom, slovnik i opis gramatiky imajut byti obsežne. Obsežna gramatika znači, že sodrživaje odgovory na vse pytanja, ktore mogut pojaviti se podčas pisanja ili govorjenja. A obsežny slovnik sodrživaje minimalno 10.000 slov, vključajuči ili ne vključajuči «virtualno slovstvo».1 Velmi malo umětnyh jezykov kogdakoli dosegnulo taky uravenj dovršenosti, a tutoj kriterij uže ograničaje čislo potencialnyh kandidatov do ok. 50. Možno jest sdělati izključenje v padu jezykov, u ktoryh maly slovosbor kompensuje se nadobyčajnym kulturnym značenjem, napr. Quenya i klingonskogo. 1 Slova odsutne v slovniku, ktore koristnik jednako može tvoriti na osnově pravil danogo jezyka. Prva kategorija sut slova sbudovane s pomočju prědrastok i sufiksov (očevidno 20 prědrastok, 200 korenev i 10 sufiksov ne davajut 40.000 slov). Vtora kategorija sut složene slova, napr. «betonoměšalka», pod uslovjem, že jezyk imaje slova «beton» i «měšati». Tretja kategorija sut naučne slova kako «stegozaur», «laringolog», «devterij» i t.d., ktore nikto ne očekuje v normalnym slovniku, ale vsaky može izmysliti v tečenju dvoh sekund, prinajmenje ako gramatika podavaje mehanizmy k tvorjenju takyh slov. 58 SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1

b. Literatura Literatura, to sut vse knigy, časopisy, članky i ine publikacije napisane v danom jezyku. K tomu v principu naležet vse dolžejše i kratše teksty, s izključenjem rěčenj i kratkyh tekstov, ktore služet samo kako demonstracije jezyka. Ne trěba pri tom prědpočitati natisknene publikacije nad tekstami publikovanymi v Internetu, tym bolje, že v padu novějših jezykov e-knigy pravdopodobno imajut mnogo večši obseg. Očevidno, teksty napisane bezposrědnje v danym jezyku (v protivnosti k prěvodam) byli by lěpše od prěkladov. Vsekako sbor tekstov povinen jest sodrživati minimalno 20.000 slov. c. Občina Važny činitelj jest čislo ljudij, ktori upotrěbjajut jezyk do praktičnoj komunikacije: v razgovorah, pismah, čatah, tekstah na blogah, poslanjah na internetnyh forumah i socialnyh medijah, novinah, poslanjah dlja turistov i t.d. Toj kriterij odnosi se k istinnomu koristanju jezykov i zato možno jest njim zaměniti kriterij utvrdženogo naměra avtora («ljudska komunikacija»). Demografične informacije o umětnyh jezykah sut notorično težky prědmet. Umětne jezyky rědko javet se v prěpisah naseljenja. Ne vsaky koristnik jezyka jest člen organizacije ili internetnoj grupy, a ne vsaky člen grupy avtomatično jest koristnik jezyka. Informacije o čislu koristnikov najčestěje proizhodet od samyh avtorov ili ljudij blizko s njimi svezanyh – inymi slovami, od ljudij, ktori imajut interes v prědstavjanju vozvyšenyh čisl – i zato byvajut malo věrodostojne.1 Kromě togo, kako možno jest měriti něčij uravenj vladanja jezykom? Iz drugoj strany, veličina občiny koristnikov jest činitelj, ktory ne možno jest ignorovati. Založimo, že mala občina sostoji se minimalno iz 10, a velika občina iz 100 verifikovajemyh, regularnyh, aktivnyh koristnikov, ne čisleči osoby samo zainteresovane. d. Značimost Značimost – izraz vzety iz Vikipedije, kde često govori se o «notability», to jest pytanje, jest li prědmet dostatočno važny, da by zaslužil vključenje venciklopediji. Odgovor na to pytanje zavisi izključno od obširnogo obgovorjenja v objektivnyh, nevtralnyh i věrodostojnyh – najlučše naučnyh – izvorah. Daže jezyk, ktory ne izpolnjaje kriterije dovršenosti, literatury ili občiny, teoretično može iměti značenje iz inoj pričiny, napr. že odigryval ključnu rolju 1 Jedin krajny priměr jest Slovio, o ktorom někto (pravdopodobno sam avtor) napisal, že učet mu se desetky tysečev ljudij, ačekoli v istinnosti Slovio na vrhu svojego uspěha iměl toliko 10– 15 koristnikov. [Jan van Steenbergen, „The Slovio Myth”. Fiat Lingua, 1 maja 2016, str. 22]. SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1 59

v historiji interlingvistiky ili iměl veliky vplyv na kulturno žitje. Iz drugoj strany, sut i jezyky, ktore sut odnositeljno dovršene, imajut literaturu i občinu, ale vse, čto o njih jest izvěstno, nahodi se samo v primarnyh izvorah. Težko kazati, koliko sekundarnyh izvorov trěba, da by jezyk byl dostatočno značimy, tym bolje, že dva paragrafy v gazetě ne možno jest čisliti toliko samo, koliko jedna cěla kniga. Ale voobče založimo, že potrěbno jest minimalno 10 takyh sekundarnyh izvorov, v čem takože několiko naučnyh. e. Samostojnost Kriterij samostojnosti, ktory uže obvezyvaje prirodnym jezykam, možno jest takože priměniti umětnym. To znači, stavi se pytanje, jest li dany jezyk vzajemno razumlivy sdrugym (uže imajučim kod ISO 639-3) i sut li one historično svezane ssoboju. Ako da, možno jest je podrediti jednoj grupě «narěčej». Ov podhod imaje prědnost, že vměsto mnogyh kodov dlja podobnyh jezykov čislo kodov ostane ograničeno. V protivnosti k povyšim «tvrdym» kriterijam tutoj kriterij ne jest kvantitativny. Težko jest měriti vzajemnu razumlivost napr. Esperanto i Ido, tym bolje, že srěd govoriteljev Ido jest mnogo esperantistov, a nijedin umětny jezyk kromě Esperanto ne imaje rodnyh govoriteljev. Drugy komplikujuči činitelj jest to, že evroklony vkupě prědstavjajut svojego roda jezyčno kontinuum mnogyh prědloženyh standardov bez izraznogo srědišča. Medžu schematičnymi esperantidami po jednoj straně i naturalisti- čnymi «interlinguami» po drugoj nahodet se takože jezyky, ktore sodrživajut elementy oboh kategorij, napr. Novial i Idiom Neutral. Izdavaje se, že prinajmenje raz R.A. priměnil toj kriterij: kogda iz spiska Linguist List prějel jezyk Interglossa, ale ne prějel jezyk Glosa, ktory jest prodolženje Interglossy. f. Stalost Jezyk jestvuje hvala tomu, že koristajut go ljudi ili prinajmenje ostali po njih materialy. Ale poněkogda, poslě kratkoj doby popularnosti, jezyka izčezajut bez slěda. Napriměr: po jezyku Romanova [rmv] ne ostalo skoro ničto kromě jednoj arhivovanoj stranice na sěti. Papirne gramatiky, učebniky, slovniky i t.d. često sut tisknene v nizkyh nakladah i končajut se pod grubym slojem praha v privatnyh sborah ili akademičskyh bibliotekah, ale prinajmenje sut dokaz, že jezyk jestvuje. Ale internetne stranice skorěje ili pozdněje izčezajut iz sěti, a nikto ne znaje, budut li kompjutery za 50 lět ješče mogti čitati naše PDF-y i HTML-y. Možno jest zatom postaviti sobě pytanje, čto bude, ako internetna stranica s cělym korpusom danogo jezyka naglo upade? Čto ostane po jezyku, 60 SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1

kogda avtor umre, utrati zainteresovanje ili anuluje svoj projekt? Koliko materiala možno bude spasti? Toj rizik očevidno jest največši v padu odnositeljno mladyh projektov, ibo uspěh može okazati se kratkotrajny. Zato možno jest staviti uslovje, že jezyku jest minimalno 10 lět. Odklanjajuči podanje o vključenju jezyka Arahau, R.A. doslovno podal tojže sam argument v motivaciji.1 Priměnjenje kriterijev Slědujuče pytanje zvuči: kako priměniti te povyše kriterije? Jasno jest, že samo prve četyri «tvrde» kriterije sut kvantitativne, měrime. Zato prědlagal byh, že za vsaky izpolnjeny tvrdy kriterij priznajemo jezyku jedin punkt. Težko bylo by priznati punkty za mekke kriterije; one v najlučšem padu mogut služiti kako diskvalifikujuči činitelj. Iz povyših 21 jezykov samo četyri izpolnjajut vse spomněne kriterije: Esperanto, Interlingua, Volapük, Lojban (4 punkty). Ido i Interlingue takože izpolnjajut vse tvrde kriterije, ale može ne izpolnjajut kriterij samostojnosti. Blissymbols, klingonsky, Neo i Novial dostali by 3 punkty, a Lingua Franca Nova i talossky 2 punkty. Iz jezykov, ktore nyně imajut kod ISO 639-3, devet dostali by jedin punkt ili menje; město na samom koncu zajmaje jezyk Romanova, ktory ne izpolnjaje nijedin tvrdy i nijedin mekky kriterij. Iz drugoj strany, jest takože osm jezykov, ktore nyně ne sut vključene v ISO 639- 3, ale iměli by dva punkty ili veče: • Medžuslovjansky(4pkt.)–uvidiponiže; • Idiom Neutral (2-3 pkt.) – mnogo važny jezyk v historiji umětnyh jezykov, gvozd do kovčega Volapüka; prvy pomočny jezyk dlja ktorogo avtori sistematično izbrali najbolje medžunarodne slova; v prošlosti upotrěbjany v publikacijah, a daže nyně jest mala grupa koristnikov; • Slovio (2-3 pkt.) – dovršeny jezyk, ktory prinajmenje v lětah 2000–2010 iměl občinu 15–20 koristnikov i byl obširno obgovorjeny vraznyh naučnyh izvorah, hoti jestvuje samo v Internetu i literatury jest malo; • Toki Pona (2-3 pkt.) – ranějša prosba byla odklonjena v 2008 g. s argumentom, že jezyk byl prěmnogo mlady, ale v medžuvrěmeni zainteresovanje jezykom ostalo živo, daže bez vměšanja avtorky; • Guosa (ne měšati s jezykom Glosa), Lingwa de Planeta, Sambahsa, Uropi (2 pkt.) – dovršene projekty; ili s obširnym korpusom literatury, ili s aktivnoju občinoju koristnikov. 1 http://www-01.sil.org/iso639-3/cr_files/PastComments/CR_Comments_2013-024.pdf SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1 61

Na osnově povyšego dva punkty izdavajut se razumnoju graniceju, osoblivo kogda takože izpolnjene sut mekke kriterije. Medžuslovjansky Soglasno prědlagajemomu sistemu punktacije, naš medžuslovjansky jezyk izpolnjaje vse tvrde i vse mekke kriterije. Imaje največšu občinu koristnikov po- slě Esperanto i može Interlingua, i jest obširno obgovorjeny v naučnyh i nenauč- nyh izvorah. Medžuslovjansky, izdavaje se, takože izpolnjaje vse suče kriterije: jest prěznačeny do ljudskoj komunikacije, imaje literaturu i jest dostatočno uni- kalny, da by ne mogl byti klasifikovany kako narěčje drugogo jezyka. Zatom, za- čto medžuslovjansky ješče ne imaje kod ISO 639-3? Prva prosba o priznanju koda [isv] medžuslovjanskomu byla podana v 2012 g.1 Podanje bylo odklonjeno, «zato že ne byli prědstavjene dokazy pokazyvajuče, že medžuslovjansky jest jedin jediny jezyk. Podpirajuča dokumentacija toj prosby sodrživaje i historične varianty i materialy o dvoh ili trěh nedavno iztvorjenyh medžujezykah, ktore imajut ulegšiti komunikaciju medžu govoriteljami mnogyh slovjanskyh jezykov. Nemaje jedinogo jezyčnogo varianta prědstavjenogo od izvorov».2 S obzirom na ovu argumentaciju v 2014 g. byla podana vtora prosba. Tokratno medžuslovjansky byl ograničeny k sovrěmennoj versiji.3 Jednakože i ta prosba byla odklonjena, tomu že jezyk «ne imaje dobro razvitu ili dolgu historiju. (...) Ačekoli jest učeny v několikyh městah, ješče nemaje ni značnoj literatury ni občiny koristnikov ni medžugeneracijnogo prědavanja jezyka. (...) Ako dalje bu- de razvivati standardizaciju i literaturu i koristnikov, s dokazom prědavanja drugomu pokoljenju, možno bude ponovno podati prosbu o kodu.»4 Pogledajmo na te argumenty bliže. a. Medžuslovjansky ne jest umětny jezyk Ačekoli medžuslovjansky v obydvoh podanjah byl specifično nazvany «umět- nym jezykom», R.A. na stranici SIL napisal v obydvoh padah, že podanje tyče se slovjanskogo jezyka Vozhodnoj Evropy. Prividno R.A. mni, že medžuslovjansky jest prirodny jezyk i zatom trěba go suditi kako prirodny jezyk. Medžu umětnymi i prirodnymi jezykami nemaje binarnogo različenja. Vse pro- tivno: medžu oboma krajnostjami leži široka škala. Prirodne jezyky često sodr- živajut umětne elementy i obratno. Standardizovane narodne ili literaturne je- 1 http://www-01.sil.org/iso639-3/chg_detail.asp?id=2012-146&lang=isv 2 http://www-01.sil.org/iso639-3/cr_files/PastComments/CR_Comments_2012-146.pdf 3 http://www-01.sil.org/iso639-3/chg_detail.asp?id=2014-053&lang=isv 4 http://www-01.sil.org/iso639-3/cr_files/PastComments/CR_Comments_2014-053.pdf 62 SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1

zyky čestično sut rezultat ljudskoj intervencije, a někoje (napr. Nynorsk, novo- hebrejsky, Rumantsch Grischun) sut rabota jednogo avtora. Interesny priměr jest takože oživjeny kornijsky jezyk: směs modernizovanyh fragmentov iz srědn- jekornijskogo, rekonstrukcij na osnově pokrovnyh jezykov i novyh izmyslov. Jednakože nikto by ne govoril, že ove jezyky sut umětne. Po drugom kraju škaly sut apriorične umětne jezyky kako klingonsky, Quenya i Dothraki, ktore popolno sut rezultat avtorskogo voobraženja. Ale po umětnoj straně ovoj škaly takože nahodi se aposterioričny jezyk Interlingua, ktory mož- no jest nazvati modernizovanym latinskym i cělo jest bez izmysljenyh elemen- tov. Medžuslovjansky nahodi se někde na srědišču škaly. Avtori vseslovjanskyh je- zykoprojektov prěd 20-ym stolětjem nikogda ne držali svoje jezyky za nove ili umětne: oni mněli, že vse slovjanske jezyky sut narěčja raznorodnogo vse- slovjanskogo jezyka, ktoromu jedino potrěbny jest literaturny standard: staro- slovjansky jezyk, prisposobjeny sovrěmennym potrěbam. Proces tvorjenja togo jezyka ne jest kreativny, ale analitičny proces, bolje podobny procesu rekon- strukcije kornijskogo ili tvorjenu občego standarda dlja grupy narěčej. Druga točka zrěnja glasi, že medžuslovjansky jest pidžin, tomu že črěz stolětja jestvoval kako improvizovany jezyk medžu Slovjanami raznyh narodnostij.1 Te- žko jest soglasiti s tym podhodom, ibo jest rěšiteljna razlika: pidžiny sut naivne jezyky, ktore povstavajut spontanično, nesvědomo i bez konkretnyh avtorov. Vse dnešnje i prošle formy pisanogo medžuslovjanskogo jezyka sut produkty individualnyh ljudij ili malyh družin. Nijedna iz njih nikogda ne iměla rodnyh govoriteljev. Kromě togo, vse slovjanske jezyky sejčas imajut silno ustanovjene standardy i vslěd togo uže ne možno jest kazati, že medžuslovjansky sjedinjaje narěčja. Zatom, soglasno sovrěmennym kriterijam, medžuslovjansky prinaleži grupě umětnyh jezykov. Trěba takože podčrknuti, že avtori nyněšnjego medžuslovjanskogo jezyka od početka prědstavjali go kako umětny jezyk. Nakonec, ako Interlingua, panromansky jezyk i modernizovany jezyk v jednom, jest umětna, logičny jest izvod, že vseslovjansky jezyk, ktory jednovrěmenno jest modernizovany staroslovjansky, jest toliko samo umětny. Iz toj pričiny ne možno jest izmagati «medžugeneracijno prědavanje», ibo to by izključilo vse umětne jezyky kromě Esperanto. Odsučstvo ovogo prědavanja jest činitelj, ktory odličaje umětne jezyky od prirodnyh: te prve služet kako do- datočny jezyk, ktoromu vsako pokoljenje uči se nanovo. To, že Esperanto imaje rodnyh govoriteljev, znači toliko, že vse bolje približaje se prirodnym jezykom. 1 Maria Vagner, Medžuslovjanski jezyk (Меджусловjaнски jезык). Interslavic language (baka- lářská práce). Praha, Univerzita Karlova, Filozofická fakulta, Ústav bohemistických studií, 2017, str. 36. SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1 63

b. Medžuslovjansky ne jest jedin jezyk Toj argument izhodi iz založenja, že umětne jezyky ne mogut iměti narěčja. To jest pravda natoliko, že prirodne jezyky povstavajut na osnově govorjenyh narěčej, mnogo starějših od vsekakoj standardizacije. Iz drugoj strany, umětne jezyky načinajut svoje bytje kako standardy, čto znači, že jedina popravna forma jest ta, ktoru prědpisyvajut avtori. Revizije i reformy ne vedut k narěčjam, ale k versijam ili iteracijam. Kogda taky projekt nosi inu nazvu, avtomatično zakladaje se, že jest odděljeny jezyk. Ovo različanje jest prosty privyčaj, ne osnovany na nikakyh lingvističnyh kriterijah. V padu medžuslovjanskogo imajemo dělo v avtorami, ktori v različnyh hviljah historije poprobovali ustanoviti standard dlja togože samogo jezyka, najčestěje pod opisateljnoju nazvoju (slovjansky, vseslovjansky, medžuslovjansky, novoslovjansky). Medžu tymi versijami sut očevidno razliky, zaviseče najčestěje od onogdašnjej političnoj i jezyčnoj situacije, a takože od narodnosti, znanja i osobnyh prědpočitanj avtorov. Ale sravnjajuči vse poslědovateljne naturalistične projekty priměti se, že one sut sobě skoro identične. Male gramatične razliky, napr. v oblasti dvojiny, zvateljnika ili atematičnyh imennikov, sut odrazy osobnogo vkusa bolje neželi neodčudžime komponenty danogo projekta, i rědko imajut značny učinok na konečny izgled pisanogo teksta, tym menje na razumlivost. Največše razliky daže ne tyčut se samogo jezyka, ale jegovogo pisanogo izobraženja. Razliky v vrěmeni, napriměr medžu Križanićevym medžuslovjanskom iz 17-ogo stolětja i nyněšnjim medžuslovjanskom, takože ne mogut pobuditi udivjenje. Stači, že sravnimo situaciju s poljskym, ktory v době Jan Kohanovskogo izgledal sovsěm inako od dnešnjego jezyka, ale imaje tojže sam kod ISO 639-3. S obzirom na to, že vse naturalistične projekty sut osnovane na tomže samom materialu, služet tomuže samomu cělju i vzajemno sut popolno razumlive, soglasno definiciji «individualnyh jezykov» neosporimo sut varianty jednogo jezyka. Te varianty očevidno ne sut narěčja vtradicijnom značenju, ale izpolnjajut vse podane od SIL kriterije, da by čislili se kako varianty. Povyše očevidno tyče se samo naturalističnyh jezykoprojektov. Sovsěm inako jest v padu shematičnyh jezykov (napr. Neposlava, Slovanština, Slovio), ktore posluživajut se slovjanskymi slovami, ale imajut neslovjansku gramatiku. c. Medžuslovjansky ne imaje dolgu historiju Ako prijmaje se, že vse naturalistične medžuslovjanske varianty prinaležet jednomu «centralnomu» jezyku, ovo tvrdženje izdavaje se bezsmyslno, daže směšno. Prvu gramatiku medžuslovjanskogo napisal uže v1666 godu Juraj Križanić, a daže raněje, v 1583 godu, hrvatsky duhovnik Šime Budinić prěvedl děla Petra Kanizija na jezyk Slovignsky ili Slouignisky, pisany latiniceju i 64 SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1

kiriliceju, v ktorom měšal srbohrvatske, crkovnoslovjanske, češske i poljske elementy. To znači, že medžuslovjansky imaje mnogo dolžejšu historiju neželi Volapük i Esperanto, i pravdopodobno jest najstarějši umětny medžunarodny jezyk na světu. Medžuslovjansky očevidno ne imaje historiju bezprěryvnogo razvitja. Vse, ili skoro vse historične projekty povstali nezavisno od sebe i nemaje bezposrědnjej povezannosti medžu projektami Križanića, Herkelja, Majara i Podmele. Tym ne menje, dnešnji medžuslovjansky ne jest projekt, ktory povstal iz prazdniny: navezyvaje jednoznačno do historičnyh projektov i vključil iz njih mnogo materialov. Sami avtori nazyvajut go prodolženjem ovyh projektov. Tu trěba primětiti, že SIL priznal kod jezyku Interglossa, ale ne priznal kod jezyku Glosa. Interglossa iz 1943 g. jest samo skica, ktora doprva v lětah 1972- 1992 byla razrabotana do polnogo jezyka, Glosa. Mimo togo, že nemaje medžu njimi bezprěryvnogo razvitja, i mimo togo, že projekty noset razne nazvy i imajut raznyh avtorov, SIL prividno stvrdil, že sut jedin jezyk. d. Medžuslovjansky ne jest standardizovany Daže ako založimo, že dnešnji medžuslovjansky ne jest prodolženje historičnyh projektov, jest to divny argument. Standardizacija sama v sobě ne može byti uslovje, ibo spisok ISO 639-3 sodrživaje mnogo nestandardizovanyh jezykov. Jest samo jedin argument, da by ne vključilo se nestandardizovano narěčje: že ovo narěčje uže jest vključeno kako variant drugogo jezyka. Ale medžuslovjansky ne jest narěčje drugogo jezyka. Jediny možny kandidat byl by starocrkovnoslovjansky jezyk [chu], ale to jest jezyk iz 9-ogo stolětja, ktory od togo vrěmene omal ne izměnil se. K sravnjenju, anglijsky jezyk imaje tri kody: staroanglijsky (450–1100) [ang], srědnjeanglijsky (1100–1500) [enm] i novoanglijsky (od 1500 g.) [eng]. V hvilji odklanjanja podanj o priznanju koda medžuslovjanskomu byli v principu dva standardy: medžuslovjanski, osnovany na projektah Slovianski, Slovioski i Novoslověnsky, i sam Novoslověnsky, ktory ješče funkcionoval kako odděljeny standard. Ale uže onogda razliky medžu njimi byli samo v detaljah, a koristniki često ne pisali točno soglasno pravilam jednogo projekta. Vsekako, anglijsky, ale takože napr. rusinsky dokazyvajut, že posědanje dvoh ili veče standardov sovsěm ne jest diskvalifikujuči činitelj. Kromě togo, v 2017 g. vse ostale razliky medžu medžuslovjanskym i novoslověnskym byli eliminovane, zatom sejčas možno jest kazati, že nakonec uspěšna standardizacija byla dosežena. SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1 65

e. Medžuslovjansky ne imaje literaturu Uže v17-om stolětju Juraj Križanić napisal knigy i druge teksty vsvojem (medžuslovjanskom) ruskom jeziku, takože svoje glavno dělo, znano pozdněje kako Politika. V19-om stolětju Matija Majar-Ziljski napisal svoj Uzajemny pravopis slavjanski1 v danom jezyku, ale takože knigu o bratah Kirilu i Metodiju.2 V tomže jezyku on takože izdaval časopis Slavjan v lětah 1873–1875. Drugi avtori, napr. Božidar Raič i Ladislav Podmele, takože pisali teksty v medžuslovjanskom jezyku. V tečenju minulyh dvanadseti lět takože nasbiral se značny korpus tekstov. V ramkah projekta Slovianski v lětah 2007–2011 pojavjali se članky na blogu Gabriela Svobody Slovianska Gazeta.3 Od 2011 g. jest portal Izviestija.info, pozdněje Izvesti.info.4 Sut i druge blogy i vebsajty v medžuslovjanskom. Od 2016 g. pojavjaje se naučny časopis čestično pisany v medžuslovjanskom, prvo pod nazvoju Slovanská Unie, a od 2017 g. pod nazvoju Slovjani.5 Drugy naučny časopis, Ethnoentomology, od 2016 g. dodavaje abstrakty v medžuslovjanskom jezyku.6 Slědovateljno, medžuslovjansky jest vtory medžunarodny pomočny jezyk poslě Interlingua, ktory služi do abstraktov v naučnom časopisu. Kromě togo, v 2014 g. pojavil se v Internetu medžuslovjansky prěvod knigy Antoine’a de St. Exupéry, Maly Princ. Dodatočno ješče priměčaje se, že od 2007 g. sut razne viki v medžuslovjanskom. Inymi slovami, medžuslovjanska literatura – daže ignorujuči historične projekty – može ne jest prostranna, ale večša neželi literatura poloviny jezykov nyně imajučih kod ISO 639-3. f. Medžuslovjansky ne imaje občinu koristnikov Ovo tvrdženje jest sovsěm zabludno. Uže v 2012 g. Ivan G. Iliev napisal, že Slovianski (t.j. ne čisleči Novoslověnsky) govori několiko sot ljudij. V 2018 g. sut dvě grupy na Fejsbuku, ktore zajedno imajut okolo 2400 členov, i jest forum, ktoro imaje povyše 1000 členov. Očevidno, te grupy čestično pokryvajut se i ne vsaky člen jest aktivny koristnik jezyka, ale sut takože koristniki, ktori ne prinaležet nijednoj grupě. Nemožno jest izključiti, že historične projekty takože iměli koristnikov, ale s uvěrjenostju možno jest kazati, že medžuslovjansky dnešnjego dnja imaje sotky aktivnyh koristnikov. 1 Matija Majar, Uzajemni pravopis slavjanski – uzajemna slovnica ali mluvnica slavjanska. Praga, 1865. 2 Matija Majar, Sveta brata Ciril i Metod. Slavjanska apostola i osnovatelja slovstva slavjan- skoga. Věna, 1864. 3 http://slp-gazeta.blogspot.nl/ 4 http://izvesti.info/ 5 http://slovjani.info/ 6 https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/ 66 SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1

Mimohodom trěba primětiti, že glavny cělj medžuslovjanskogo ne jest budovanje občiny, ale služenje kako orudje v kontaktah s govoriteljami slovjanskyh jezykov. Iz ovoj točky zrěnja velika, aktivna občina jest bočny efekt. Zaključenje Ačekoli SIL tvrdi izrazno, že standard ISO 639-3 povinen jest obimati umětne jezyky, postupaje s njimi malo doslědno. Kriterije do vključenja sut nejasne i neprědvidime. Te umětne jezyky, ktore dnes imajut kody, byli izbrane dost slučajno, a polovina iz njih ne izpolnjaje te kriterije, ktore ustanovil sam SIL. Podanja o vključenju inyh jezykov byli odklonjene prigodnymi, poněkogda daže protivrěčnymi argumentami. Nove (ili dodatočne) kriterije iz 2017 g. iměli utočniti situaciju, ale vměsto togo izgledaje na to, že one skoro unemožnjajut vključenje novyh umětnyh jezykov. Taky nizkoprioritetny podhod k umětnym jezykam jest škodlivy ne samo jezykam, ale takože věrodostojnosti samogo SIL. Konec koncev, spis ISO 639-3 imaje veliky avtoritet, a doslědny, dobro prěmysljeny sbor umětnyh jezykov na spisu ISO 639-3 jest v interesu vsih stran. Umětne jezyky imajut svojstva, ktore odličajut je od prirodnyh jezykov, i zato izmagajut osoblivy podhod. Iz jednoj strany, jihno čislo raste postojanno: ne možno jest vključiti vsaky novy jezyk, tym bolje, že srěd njih jest mnogo nedovršenyh i neupotrěbjajemyh projektov. Trěba zatom najprvo razrěšiti kvestiju, kogda imajemo dělo s «istinnym», funkcionujučim jezykom. Iz drugoj strany, umětne jezyky sut naměrjene da by služili kako vtory ili tretji jezyk, zatom ne možno jest od njih izmagati medžugeneracijno prědavanje jezyka. Lučša byla by zatom kombinacija četyrěh bolje konkretnyh, měrimyh kriterijev: dovršenost jezyka, literatura, občina koristnikov i značimost. Dva ostale činitelje, samostojnost i stalost, sut abstraktne, ale obače by godilo se je razvažati. Strah, že te kriterije pričinili by potop novyh umětnyh jezykov, jest neosnovany. Samo sedm jezykov izpolnjaje vse te četyri kriterije, a okolo dvadeseti izpolnjalo by minimalno dva iz četyrěh. Inymi slovami: vplyv na kolikost registrovanyh jezykov byl by ograničeny. Medžuslovjansky jest osoblivy slučaj. Prividno izpolnjaje vse kriterije, ktore priměnjaje SIL, a takože kriterije dovršenosti, literatury, občiny i značimosti. Pomimo togo R.A. až dvukratno odklonil podanje o priznanju koda. Mojim mněnjem argumenty ktomu byli hybne. Vse historične i sovrěmenne naturalistične projekty sut izrazy jednoj tradicije i jednogo jezyka. Razliky medžu njimi ne sut večše od razlik medžu dialektami prirodnogo jezyka, měra vzajemnoj razumlivosti jest vysoka, a odsučstvo jednogo standarda ne jest diskvalifikujuči činitelj. Kromě togo, grupovanje shodnyh variantov pod jednym kodom jest praktičnějše neželi priznavanje kodov osobnym variantam i izključenje drugyh. SLOVJANI.info, svezok 3 (2018), numer 1 67

Najlučše jest zatom razsmotriti medžuslovjansky kako čest svojej historije, tym bolje, že normalno jest to, že sovrěmenny jezyk dnes izgledaje inako neželi 400 lět tomu nazad. Ale daže odrězyvajuči dnešnji medžuslovjansky od historičnyh prědhodnikov možemo dojdti k izvodu, že imaje značny korpus tekstov, različne publikacije i dostatočno veliku občinu koristnikov, da by kvalifikoval se do priznanja koda. Imajmo naděju, že tretje podanje bude uspěšno!